Ornament (latinsko ornare – okrasiti, opremiti) je v likovni umetnosti posamezen okras sestavljen iz rastlinskih, živalskih, geometrijskih ali antropomorfnih motivov. Ima vlogo komentatorja ideje monumentalne zgradbe na kateri se nahaja, slike, ki jo obdaja in podobno. Pogosto ima svojo vsebino in nosi določeno alegoriji in simboliko.

Ornamentika je skupina ornamentov, ki pripadajo določenemu kulturnemu krogu, slogu ali obdobju.

Sistem ornamentov na enem objektu kot celoti imenujemo dekoracija.

Ornament je bil razvit in uporabljan v vseh kulturah in obdobjih, moderne civilizacije pa so ga največ uporabljale v arhitekturi in pri proizvodnji uporabne umetnosti. V marsikateri primitivni kulturi je bil ornament edini način likovnega izražanja.

Sloge ornamentalnega okrasja lahko proučujemo na osnovi kulturne dediščine, ki je razvijala originalne vzorce dekoracij ali spreminjala vzorce iz drugih kultur. O poreklu ornamenta obstajata dve teoriji. Ena pravi (G. Semper, A. Conze), da je ornament ozko vezan na tehniko izdelovanja in material. Po drugi (H.Stolpe, H. Schurtz, W. Worringer) je to »pričevanje duhovnega življenja in je ozko vezan na mišljenje in občutenje naroda, ki ga izvaja.«